Madžarska v svetu – svet in Madžarska

Prizadevanja madžarske zunanje politike v svetu so v službi miru, varnosti in blaginje naroda in prispevanja k uspešnosti evropskih integracij ter se nanašajo na ohranjanje dobrososedskih odnosov in sodelovanje v mednarodnih prizadevanjih za preprečitev globalne nevarnosti.

***

Narod v srcu Evrope:Madžarska je srednje velika država s tisočletno državnostjo, ki razpolaga z deset milijonskim prebivalstvom in z omejenimi viri surovin. Madžari, čigar so najbližji sorodniki v Evropi Finci in Estonci, so znani po iznajdljivosti, kreativnosti in so ponosni na svoje gostoljubnost. Zgodovinske izkušnje Madžare spodbujajo na odprtost, sodelovanje in medsebojno razumevanje – to so vrednote, ki oznamujejo tudi mednarodno vlogo Madžarske.

Demokratične spremembe in zunanja politika:v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja se je Madžarska hitro in brez prelivanja krvi ločila od vladavine komunističnega režima in je uspešno ustanovila parlamentarno demokracijo in tržno gospodarstvo. Sprememba političnega sistema je s sabo prinesla tudi demokratično spremembo vrednot. Z državo vred se je korenito preoblikovala tudi madžarska zunanja politika, njen cilj je postala priključitev k zahodnim demokratičnim skupnostim kot so Nato in evropska Unija. Zahvaljujoč politikam vlad, ki so si sledile, dosežkom države in širokemu družbenemu in političnemu konsenzu je Madžarska leta 1999 postala članica Nata, leta 2004 pa članica Evropske Unije. Njen novi status določa položaj in prizadevanja Madžarske v svetu - njena zunanja politika služi obenem interesom nacije ter prizadevanjem skupne zunanje politike Evropske Unije.

Ena specifična madžarska nacionalna zadeva:kot posledica mirovnih pogajanj po I. svetovni vojni, živijo na področju sosednjih držav zunaj meja matične domovine madžarske skupnosti, čigar skupno število ustreza približno eni tretjini števila prebivalcev Madžarske. Kljub vihram zgodovine je tem skupnostim uspelo ohraniti svojo pripadnost in kulturo. Evropske integracije ponujajo zgodovinsko možnost za združitev madžarskega naroda v evropskih okvirjih. Razumljivo je torej, da z upoštevanjem mednarodno sprejetih norm na področju zaščite manjšin madžarska zunanja politika podpira prizadevanja Madžarov zunaj njenih meja za ohranitev svojih skupnosti, skupaj z prizadevanji za avtonomijo, do katerih prihaja na podlagi dogovora med večinskim narodom in manjšino in so v duhu evropskih standardov. Izboljšanje položaja manjšin, širitev pravic in mednarodna kodifikacija le tega so prizadevanja, ki spadajo k novi podobi zunanje politike Madžarske.

Globalizacija:njeni ugodni in neugodni tokovi enako prizadevajo Madžarsko. Tendence, ki ogrožajo razvoj svetovnega gospodarstva, rivalstvo zaradi končnih energetskih virov, naraščajoči protekcionizem, zaostrovanje problemov, ki jih prinašata revščina in nerazvitost, skrbijo tudi Madžare. Dogodki v bližnji preteklosti dramatično dokazujejo, kako lahko ena hitro se razširjajoča epidemija ali ekološka katastrofa omajata celotna območja. Po stališčih madžarske zunanje politike ravnanje s posledicami globalizacije zahteva usklajen nastop celotne mednarodne skupnosti, še posebej razvitih demokracij. V vprašanjih, ki zadevajo globalizacijo, so potrebni redni dialogi in sodelovanje ter ustrezno ponujanje pomoči.

Madžarska je članica Evropske Unije:Madžarska, kot članica Evropske Unije želi v največji možni meri izkoristiti možnosti, ki jih Evropska Unija državam članicam ponuja in pri tem izpolnjevati naloge, ki iz članstva izhajajo. Madžarka se zavzema za poglobitev integracije in širitev sodelovanja v skupnosti. Bila je med prvimi, ki je ratificirala Ustavno pogodbo. Je soustanoviteljica skupne zunanje in varnostne politike, znotraj tega pa svojo pozornost posebej usmerja na širitvena in medsosedska vprašanja.

Madžarska in njene sosede:Madžarska neguje uravnovešene politične, gospodarske in kulturne stike s svojimi neposrednimi sosedi, s katerimi jo povezujejo cilji in interesi, ki se ne nanašajo samo na današnja in bodoča razmerja, ampak tudi na razmerja v preteklosti, ki so v časih še tudi nerazčiščena. Med vsemi evropskimi državami ima Madžarska največ sosedov, med njimi se nahajajo tako države Evropske Unije, kot države, ki bodo to kmalu postale, oz. ki imajo različne perspektive glede priključitve. Madžarska podpira demokratični in tržnoekonomski razvoj svojih vzhodnih sosed, ki še niso članice Evropske unije ter njihovo evropsko-atlantsko integracijo s pogojem, da izpolnjujejo stroge kriterije za sprejem.

Srednjeevropsko regionalno sodelovanjeje v službi izražanja skupnih regionalnih interesov v sklopu Evropske Unije. Madžarska je – skupaj s Poljsko, Slovaško in Češko - ustanoviteljica ti. Višegrajske skupine, ki je bila ustanovljena leta 1990 na srečanju predsednikov držav in vlad, v prečudovitem podonavskem zgodovinskem mestu, v Višegradu. Izjemno močni so stiki z Avstrijo in Slovenijo, s katerimi sodelujemo tudi v sklopu Regionalnega partnerstva.

Demokratizacija, gospodarska stabilnost in evropska integracija sosedov, ki niso članice Evropske Unije so pomembni cilji madžarske zunanje politike. To spada k osnovnim varnostnim, gospodarskim in nacionalno-političnim interesom Madžarske. Obsojamo ekstremni nacionalizem in etnično sovraštvo, ki lahko pripomoreta k destabilizaciji držav in njihovih sosedov. Podpiramo vstop Romunije v Evropsko Unijo, ki se bo po pričakovanjih zgodil leta 2007 in ji pomagamo pri izpolnjevanju strogih pogojev za priključitev. V duhu Programa iz Soluna tudi Madžarska ponuja dejavno in konkretno podporo še posebej sosedni Srbiji in Črni gori in državam zahodnega Balkana v doseganju njihovih integracijskih ciljev. Pri demokratičnem in gospodarskem razvoju Ukrajine ima tudi Madžarska pomembne interese, zato se prizadeva, da bi s pomočjo predaje svojih izkušenj pripomogla k bodoči evropski perspektivi te države.

Madžarska podpira svoje sosede tudi s svojimi lastnimi iniciativami; Ukrajini je ponudila pomoč v okvirju ti. Iniciative iz Nyíregyháze in v sklopu Mednarodnega sodelovanja za razvoj (NEFE), Srbiji in Črni gori pa s pomočjo Postopka iz Segedina.

Madžarska in ZDA ter Kanada:v strukturi mednarodnih povezav zavzemajo ZDA pomembno mesto. Madžarsko k ZDA vežejo močni stiki na podlagi skupnosti vrednot in zmožnostih usklajevanja interesov. Madžarski se zdi pomembno, da pozornost zunanje politike ZDA proti Evropi in našemu območju, ne glede na globalne izzive, ne pretrga, ker to jemljemo kot del stabilnosti. Med našimi dolgoročnimi cilji se nahajajo spodbujanje ameriških in kanadskih investicij v madžarsko gospodarstvo, pospešitev znanstvenega sodelovanja in razširjanje kroga družbenih in človeških vezi – številne madžarske skupnosti, ki živijo v Zahodni Ameriki, igrajo v tem zelo pomembno vlogo.  

Daleč od Evrope:tudi Evropa se srečuje z dejstvom spreminjanja sveta. Del te spremembe je tudi večji pomen, ki ga v svetovnem gospodarstvu in svetovni politiki pridobiva azijsko- pacifiška regija. Tudi Madžarska posveča vse večjo pozornost stikom z državami tega območja. Cilj madžarske politike na azijskem območju je poglobitev gospodarskega sodelovanja ter širitev le tega na vse države vzdolž Pacifika, ki so politično in gospodarsko odprte za sodelovanje. Glede na mesto, ki ga ti dve državi zavzemata v mednarodnih stikih in v svetovnem gospodarstvu ter na podlagi dvostranske trgovinske izmenjave in volumna vloženega tujega kapitala, posvečamo razvoju stikov z Japonsko in Kitajsko poseben pomen. Tekom preteklega desetletja so se stiki poglobili tudi z Avstralijo. Veseli smo, da obstaja tako na Madžarskem kot v veliko azijskih in pacifiških držav vse večje zanimanje za kulturne vrednote drugih narodov.

Madžarska je kot udeleženka skupne zunanje in notranje politike Evropske Unije soudeleženka tudi ti. procesa ASEM, institucionalnega dialoga med ASEAN-a in EU-jem, ki se nanaša na gospodarska, družbena in varnostno-politična azijska vprašanja.

Madžarska in arabski svet:Madžarska in arabske države, poleg medsebojnih kulturnih stikov vse bolj razvijajo tudi gospodarske stike. Trgi držav v tej regiji, razen trgovanja z energijo, se vse pogosteje pojavljajo kot odjemalci madžarskih proizvodov. V duhu prizadevanj za modernizacijo se z arabskimi državami Zaliva odpirajo nove možnosti za sodelovanje na področju moderen tehnologije, z državami Južnega Sredozemlja pa se, razen stikov, ki so se izoblikovali v zadnjih desetletjih, sedaj poglablja sodelovanje na novih področjih, kot je na pr. turizem. Madžarska je aktivna soudeleženka dialoga med EU-jem in euromediteransko regijo in se udeležuje Barcelonskega procesa.

Države Latinske Amerikeso naredile v zadnjih desetletjih pomembne korake na poti demokratizacije, tržnega gospodarstva in družbenega razvoja. Med državami regije se je začel proces gospodarske integracije. Madžarska se kljub geografski oddaljenosti prizadeva utrditi gospodarske in trgovinske vezi in sodelovati v realizaciji projektov razvijanja. V tem so nam v zelo veliko pomoč lokalne skupnosti Madžarov, ki so se pred desetletji tam priselili. Evropska Unija jemlje Latinsko Ameriko za strateško partnerko, kar se odraža tudi v rednem političnem dialogu med regijama, v katerem Madžarska aktivno sodeluje. Stiki Madžarske z državami podsaharske Afrike so predvsem gospodarske narave. K širitvi stikov lahko prispevajo nove možnosti, ki se ponujajo na tem področju. Kot soudeleženka Sporazuma iz Cotonoua, bo Madžarska tudi v bodoče sodelovala v institucionalnem dialogu med Evropsko Unijo in afriškimi državami. 

Za varno domovino – za varen svetMadžarska vlada se tudi prizadeva, da bi nudila največjo mogočo varnost svojim državljanom. Vemo, da grožnje glede varnosti v svetu globalizacije ne poznajo državnih meja. Zato zagotavlja Madžarska svojo varnost, enako kot njene zaveznice, skozi krepitev varnosti mednarodne skupnosti.

Madžarskaje članica Nata in svojo varnost zagotavlja tudi skozi to organizacijo. Na Nato gledamo, kot na poglavitni forum transatlantskega varnostno-političnega dialoga in sodelovanja in podpiramo njeno prilagoditev novim izzivom svetovnih razsežnosti ter njeno širitev, v kolikor države kandidatke sprejemajo skupne vrednote in izpolnjujejo pogoje pripravljenosti. Madžarska podpira strateško partnerstvo med Natom in EU-jem. Sodeluje v izvedbi Evropske varnostne in obrambne politike in se prizadeva za ustanovitev italijansko-slovenske-madžarske bojne skupine do leta 2007.

Madžarska in nove nevarnosti, ki ogrožajo celo človeštvo:novi tipi nevarnosti, kot so mednarodni terorizem, širitev orožja za množično uničevanje, organizirani kriminal, ki presega državne meje, pojav držav, ki so nesposobne za delovanje, predstavljajo izzive za vse zemlje sveta. Boj proti terorizmu je postal skupni in pomemben cilj transatlantskega sodelovanja. Kot članica Združenih narodov, Evropske unije in Nata se Madžarska zavezuje za krepitev regionalne in globalne varnosti. V sklopu Združenih narodov, Evropske unije in Nata deluje veliko madžarskih vojakov in civilnih mirovnikov v številnih področjih sveta, kot so Kosovo, Bosna in Hercegovina, Afganistan in Irak. Madžarska torej ne samo uživa v varnosti, ampak aktivno sodeluje v ustvarjanju le tega. Skupaj z vojaki številnih narodov Madžari tudi pomagajo narediti svet bolj varen za vse nas.

Madžarska družba je opravila izpit tudi iz solidarnosti, ko je leta 2004 z več milijoni dolarjev vredno pomočjo pohitela na pomoč žrtvam cunamija v Jugovzhodni Aziji, leta 2005 pa je prispevala k ublažitvi posledic hurikana Katarina in poplav v Karpatski kotlini.

Zaščita in krepitev demokracije:obramba in zastopanje demokratične lestvice vrednot, ki predstavljata osnove Evropske unije in transatlantskega sodelovanja, sta taka dolgoročna izziva, ki jih je potrebno zastopati tudi zunaj naših meja in sosedstva. Madžarska smatra, da so najustreznejša sredstva, s katerimi se globalnim izzivom lahko zoperstavi učinkovit multilateralizem, krepitev vloge in sodelovanja multilateralnih forumov ter uveljavitev mednarodnega prava. Leta 2005 je v Budimpešti bil odprt Center Demokracije, čigar namen je posredovanje izkušenj glede spremembe sistema organizacijam in državam, ki to potrebujejo.  

Madžarsko gospodarstvose povezuje v krvni obtok Evrope in sveta s pomočjo svoje zunanje trgovine. Razvoj Madžarskega gospodarstva, ki je tudi v svetovnih razmerah izredno odprto, oblikujejo v veliki meri zunanji pogoji. Globalna rast in rastoča se svetovna trgovina nudita ugodne zunanje pogoje za madžarsko gospodarstvo.

Kot rezultat nenehne širitve zunanjetrgovinskega prometa od leta 1990 naprej se je izbira blaga na policah madžarskih trgovin znatno povečala, obenem pa je sprostitev ovir, ki so zavirale zunanjo trgovino omogočil, da so madžarski proizvodi vse bolj prisotni na zunanjih trgih. Volumen zunanjetrgovinskega prometa se je v enem desetletju potrojil in je v primerjavi z GDP-jem na prelom tisočletja dosegel 150%, kar tudi v mednarodnem kontekstu kaže na zelo visoko raven zunanjetrgovinske odprtosti.  

Najpomembnejši gospodarski partnerji Madžarske so članice Evropske unije, kam poteka skoraj 80% izvoza države, v trgovini z njimi pa kaže madžarski izvoz pomemben presežek. Naši največji zunanjetrgovinski partnerji so: Nemčija, Avstrija, Francija, Italija in Velika Britanija. Večji del madžarskega izvoza predstavlja industrijsko blago, znotraj tega pa dominira strojna industrija. Delež izvoza strojev in transportnih naprav predstavlja več kot 60% celotnega madžarskega izvoza, predelano blago pa predstavlja nadaljnjih 28% in se večinoma sestoji iz farmacevtskih in kemijskih izdelkov. Tradicionalni madžarski izvoz živil predstavlja samo 6% celotnega izvoza, ob tem pa predstavlja delež energetskih in ostalih surovin skupaj komaj 5%.

S članstvom v Uniji so se okrepili tudi naši mednarodni trgovinski stiki. Široki mednarodni trgovinski pogodbeni sistem je v prid tudi madžarskim podjetjem. Madžarska podjetja se prizadevajo, da bi tako na trgih Unije kot zunaj njenih meja dobro izkoristili prednosti le tega. V preteklih letih se je obseg madžarskega izvoza, ki je bil namenjen na zunanje trge unije povečeval hitreje kot običajno. Zato gleda Madžarska na države Pacifika, Zaliva in Sredozemlja ter na države Azije in Južne Amerike kot na dolgoročne gospodarske partnerje, s čigar podjetji se v preoblikujočem se svetovnem gospodarstvu bodo odprle možnosti za sodelovanje. Madžarska je v preteklem petnajstletju postala priljubljena tarča neposrednih tujih kapitalskih vlaganj. To je razen njene centralne regionalne geografske lege in prečkanja velikih mednarodnih cest na njenem ozemlju omogočil predvsem to, da ima na razpolago številčno in izobraženo delovno silo, ter da je okolje za vlaganja transparentno in ustreza predpisom Evropske unije. Nenazadnje tudi prijetno življenjsko okolje in vrednote madžarske kulture naredijo tukaj življenje za tujce privlačnim. Pojav velikih tujih podjetij so v veliki meri doprinesli k modernizaciji gospodarstva, k ustaljeni dinamiki rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. Priliv aktivnega kapitala se je v letih po 1995 izredno pospešil in je pripomogel k temu, da madžarsko gospodarstvo postavi na tir trajne rasti.

Obseg neposrednih kapitalskih vlaganj je od zamenjave sistema do konca 2005 dosegel 53 milijarde evrov. S tem je v regiji Vzhodno-centralne Evrope delež aktivnega kapitala na osebo največji na Madžarskem. Največji del vlaganja aktivnega kapitala je bilo preusmerjeno v veje predelovalne industrije (proizvodnja prevoznih sredstev in električnih naprav, kemična industrija) ter v storitveno industrijo.Ob prelomu tisočletja se je v državah Srednjevzhodne Evrope začel izoblikovati novo obdobje: ob nespremenjeni vlogi uvoza kapitala se je pojavil tudi izvoz kapitala. Nam tem področju ima Madžarska vodilno vlogo v regiji; obseg vloženega madžarskega kapitala v tujini danes presega 6 milijarde dolarjev in se že tradicionalno koncentrira predvsem v regiji Južnovzhodne Evrope. Po tipu investicij se madžarska velika podjetja vključujejo predvsem v privatizacijske tokove storitvene dejavnosti v regiji.