Madžarsko-slovenski odnosi na področju manjšinskih vprašanj so v osnovi dobro urejeni. Na splošno lahko zatrdimo, da manjšini nista vir konfliktov, temveč dejavnik, ki krepi sodelovanje med državama. Obe državi podobno pojmujeta pravice manjšin, saj jim obe zagotavljata vse pravice, potrebne za ohranitev manjšinske identitete. Pravice manjšin določa tudi slovenska ustava, saj madžarska in italijanska manjšina štejeta za državotvorni dejavnik. V obeh državah so manjšinske pravice določene z zakonom, za ohranjanje manjšinske identitete pa skrbi dobro razvit sistem ustanov.

Okvir za sodelovanje na področju manjšinske politike določa sporazum, ki sta ga leta 1992 sklenili madžarska in slovenska vlada in ga bo sčasoma potrebno revidirati, njegovo izvajanje pa nadzoruje mešana manjšinska komisija. Komisija ne deluje neprekinjeno, njena zadnja seja je bila novembra 2009, leta 2010 pa zaradi volitev in menjave vlade na Madžarskem ni zasedala. Po trenutnih načrtih bo naslednja seja komisije v prvi polovici leta 2011.

Od druge polovice leta 2009 opažamo, da je nastop opozicijske stranke SNS in dela medijev v zvezi s položajem slovenske manjšine na Madžarskem vedno bolj nepotrpežljiv, odzivi, ki bi takšen nastop obsodili, pa navadno niso pravočasni. Eden od kolovodij takšnih nastopov je bil Srečko Prijatelj, poslanec SNS, ki ga je slovenska policija februarja 2010 zadržala v priporu zaradi sumov korupcije in drugih kaznivih dejanj in proti njemu sprožila kazenski postopek. Odkar je poslanec zadržan v priporu, je ton slovenskih poslancev v zvezi s položajem manjšine na Madžarskem občutno manj obsojujoč.

Podobno kot v prejšnjih letih so tudi v preteklem letu odnose med državama na področju manjšinske politike zaznamovala prizadevanja za sodelovanje in ureditev odprtih vprašanj, povezanih s položajem obeh manjšin. Slovenija še naprej vzorno financira ustanove madžarske manjšine.

Slovenska vlada je za spodbujanje razvoja v Prekmurju izdelala in sprejela celosten gospodarski načrt. Povezava avtocest med obema državama in vpeljava schengenskega mejnega režima odpira nove možnosti na obeh straneh meje, tudi za manjšini, ki živita na teh območjih. Na dvostranskih srečanjih se že več mesecev vedno znova odpira tema zmanjšanja finančne podpore, namenjene slovenskemu programu (Utrinki) madžarske državne televizije. Za slovensko stran bi ustrezno rešitev predstavljala podpora v prvotno določenem znesku, česar pa vodstvo MTV zaradi trenutnega finančnega stanja madžarske televizije ne more zagotoviti. Še vedno ni bila zgrajena cestna povezava med Gornjim Senikom in Verico-Ritkarovci, čeprav sta predsednika vlad že leta 2007 položila temeljni kamen in je bila na skupni vladni seji leta 2009 sprejeta tudi konkretna obveza za čimprejšnjo izgradnjo ceste.

Prekmurski Madžari obenem upravičeno zahtevajo, naj bo izobraževanje v lendavski dvojezični srednji šoli dejansko dvojezično in naj ravnatelj šole govori oba jezika na ustrezni ravni. Voditelji madžarske narodnostne skupnosti upajo, da bo novo vodstvo dvojezične srednje šole pripravljeno najti ustrezno rešitev za težave.

Na splošno je zaskrbljujoče dejstvo, da redno upada število prekmurskih Madžarov. Zaradi asimilacije in izseljevanja se je na zadnjem popisu prebivalstva, ki je bil opravljen leta 2002, za Madžare izreklo le še 6200 oseb, kar je za 25% manj kot pred desetimi leti in le ena tretjina v primerjavi z leti 1960–1980. Madžarska manjšina v Prekmurju pa je z obžalovanjem sprejela odločitev, po kateri je bil v skladu z zakonom o državnih praznikih 17. avgust, dan priključitve Prekmurja k Sloveniji, razglašen za praznik.

Ohranitev v Prekmurju živeče madžarske skupnosti je ena od najpomembnejših nalog tam živeče narodnostne skupnosti. Madžarska vlada jim želi z regionalnimi razvojnimi programi, narodno politiko in diplomatskimi sredstvi tudi v prihodnje pomagati pri ohranjanju njihove identitete, izboljšanju njihovega položaja in premostitvi slabosti, ki izhajajo iz njihovega manjšinskega statusa.