Pomembnejši sporazumi med Madžarsko in Slovenijo
Kratka zgodovina odnosov
Republika Madžarska je Republiko Slovenijo priznala 15. januarja 1992 in obenem z njo vzpostavila tudi diplomatske odnose. Junija 1992 je začelo v Budimpešti delovati slovensko veleposlaništvo, madžarsko veleposlaništvo v Ljubljani pa je svoja vrata odprlo julija istega leta. 18. novembra 1998 se je v Monoštru odprl še slovenski generalni kozulat.
Odnosi med Madžarsko in Slovenijo so se v preteklih letih razvijali v dobrososedskem duhu. Obiski najvišjih državnih uradnikov so redni, redne stike pa vzdržujeta tudi oba parlamenta.
Odnosi so dobro urejeni tudi s številnimi sporazumi. Sodelovanje med državama urejajo temeljna pogodba o sodelovanju, sporazum o manjšinah in več kot 60 meddržavnih sporazumov oz. sporazumov med ministrstvi, ki zajemajo vsa pomembnejša področja.
V Sloveniji po statističnih podatkih živi približno 6200 Madžarov, njihov položaj pa je urejen z ustavo, ki avtohtonima narodnima skupnostima (madžarski, italijanski) zagotavlja posebne pravice. Število Slovencev, ki živijo na Madžarskem, je okrog 3500.
Sodelovanje na področju manjšinskih vprašanj
Madžarsko-slovenski odnosi na področju manjšinskih vprašanj so v osnovi dobro urejeni. Na splošno lahko zatrdimo, da manjšini nista vir konfliktov, temveč dejavnik, ki krepi sodelovanje med državama. Obe državi podobno pojmujeta pravice manjšin, saj jim obe zagotavljata vse pravice, potrebne za ohranitev manjšinske identitete. Pravice manjšin določa tudi slovenska ustava, saj madžarska in italijanska manjšina štejeta za državotvoren dejavnik. V obeh državah so manjšinske pravice določene z zakonom, za ohranjanje manjšinske identitete pa skrbi dobro razvit sistem ustanov. Okvir za sodelovanje na področju manjšinske politike določa sporazum, ki sta ga leta 1992 sklenili madžarska in slovenska vlada in ga bo sčasoma potrebno revidirati, njegovo izvajanje pa nadzoruje mešana manjšinska komisija. Komisija ne deluje neprekinjeno, po seji novembra 2009 zaradi volitev in menjave vlade na Madžarskem v letu 2010 ni zasedala. Komisija se je zopet sestala junija 2011, naslednja seja pa je predvidena za letošnji september. Podobno kot v prejšnjih letih so tudi v preteklem letu odnose med državama na področju manjšinske politike zaznamovala prizadevanja za sodelovanje in ureditev odprtih vprašanj, povezanih s položajem obeh manjšin. Slovenija še naprej vzorno financira ustanove madžarske manjšine. Slovenska vlada je za spodbujanje razvoja v Prekmurju izdelala in sprejela celosten gospodarski načrt. Povezava avtocest med obema državama in vpeljava schengenskega mejnega režima odpira nove možnosti na obeh straneh meje, tudi za manjšini, ki živita na teh območjih. Marca 2012 je bila sprejeta vladna odločitev o pospešitvi izgradnje cestne povezave med Gornjim Senikom in Verico-Ritkarovci. Predsednika vlad sta temeljni kamen položila že leta 2007, na skupni vladni seji leta 2009 pa je bila sprejeta tudi konkretna obveza za čimprejšnjo izgradnjo ceste. Prekmurski Madžari upravičeno zahtevajo, naj bo izobraževanje v lendavski dvojezični srednji šoli dejansko dvojezično. Jeseni 2011 je bila vpeljana reforma izobraževalnega sistema, ki naj bi prispevala k povečanju števila učencev, ki se učijo madžarski jezik. Prvo leto je pokazalo pozitivne rezultate.
V preteklem letu je bil tako narejen velik napredek pri razvoju dvostranskih odnosov in manjšinskem sodelovanju. Razrešilo se je vprašanje proračuna za slovensko oddajo Utrinki na Madžarski televiziji, Madžarska pa je uredila tudi plače slovenskih učiteljev v Porabju. Poleg tega se bo kmalu začela tudi izgradnja ceste, ki bo povezovala Gornji Senik in Verico-Ritkarovce.
Na splošno je zaskrbljujoče dejstvo, da redno upada število prekmurskih Madžarov. Zaradi asimilacije in izseljevanja se je na zadnjem popisu prebivalstva, ki je bil opravljen leta 2002, za Madžare izreklo le še 6200 oseb, kar je za 25% manj kot pred desetimi leti in le ena tretjina v primerjavi z leti 1960–1980. Madžarska manjšina v Prekmurju pa je z obžalovanjem sprejela odločitev, po kateri je bil v skladu z zakonom o državnih praznikih 17. avgust, dan priključitve Prekmurja k Sloveniji, razglašen za praznik. Ohranitev v Prekmurju živeče madžarske skupnosti je ena od najpomembnejših nalog tam živeče narodnostne skupnosti. Madžarska vlada jim želi z regionalnimi razvojnimi programi, narodno politiko in diplomatskimi sredstvi tudi v prihodnje pomagati pri ohranjanju njihove identitete, izboljšanju njihovega položaja in premostitvi slabosti, ki izhajajo iz njihovega manjšinskega statusa.